{"id":119,"date":"2020-07-09T15:14:38","date_gmt":"2020-07-09T15:14:38","guid":{"rendered":"http:\/\/ihjj.hr\/kristijanovic\/?page_id=119"},"modified":"2021-01-15T19:39:05","modified_gmt":"2021-01-15T19:39:05","slug":"iz-danice-zagrebecke-poucne-pripovjesti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/iz-danice-zagrebecke-poucne-pripovjesti\/","title":{"rendered":"Iz Danice zagrebe\u010dke: Pou\u010dne pripovjesti"},"content":{"rendered":"

<\/a>Hasen vljudnosti<\/em><\/strong><\/p>\n

\u201eOtkri se, Pepi\u010d!\u201c, znala je re\u010di vdovica Milo\u0161a Sabola svojemu sinu vsigdar kulikogoder puti koj stranjski \u010des selo je preha\u0111al. I Pepi\u010d se je vsakiput otkril ter tak nav\u010dil se je proti vsakomu \u010dloveku, bil on zvi\u0161en ali prost \u010dlovek, vsigdar prijatelen i poslu\u017eljiv biti.<\/p>\n

Drugi pako mu\u017eeki onoga istoga sela bili su nevljudni i to prez razluke tak mladi, kak i stari, kaj se segurno za nikoga ne pristoji.<\/p>\n

Vljudnost <\/em>je lehka stvar, ona nas nikaj ne stoji, pak vendar nas z vsemi ljudi sprijateljuje. Nevljudnake nigdo nema rad, vsaki se ih rad vugiblje i zame\u010de, akoprem su morebiti i bogati. Oni se z lep\u0161e imenom nazivaju \u017eivi\u010dnjaki<\/em>, neoptesanci<\/em> itd. Prijatelsko dr\u017eanje i postre\u0161ljivost je klju\u010d z kojem si vseh vredneh ljudih srca otpiramo.<\/p>\n

Ako je koj stranjski gospon do\u0161el vu selo, tak bil je Pepi\u010d vsigdar prvi koj ga lepo \u010dedno je pozdravil i njemu se dostojno naklonil, ostali pako mu\u017ei stali su cepom i nesu hoteli kape ali \u0161krljake iz glav iznimati.<\/p>\n

Ako se je gda koj stranjski pri njih za pravi put opitaval, tak na mesto da bi mu bili odgovorili ali mu put pokazali, stali su kakti gluhi i nemi i jeden drugoga pogledavali ali se pak iz njega zesmehavali jesu i zijali vu njega kak i teli\u010di vu nova vrata. Pepi\u010d pako je taki prisko\u010dil i na pitanje odgovoril ter njega na pravi put sprevodil da ne bi morebiti kud bludil zaradi \u010desa vsaki mu se je zahvalil i vu to ime nigdar nikaj od nikoga ni hotel vzeti.<\/p>\n

To se je njegovoj majki, koja akoprem prosta, vendar pametna i razumna \u017eena je bila, osebujnem na\u010dinom dopalo i rekla je: \u201ePrav \u010dini\u0161, sinko, ar ako na\u0161 milostivni Cesar pozdravlja vsakoga najpriproste\u0161ega zmed svojeh podlo\u017enikov, zakaj ne bi to isto i mu\u017e v\u010dinil? I ako idem \u010dez selo kakvo gde su ljudi nevlagodni i nevljudni koji nikoga pozdravljati niti nikomu poslu\u017eni biti ne\u010deju, onda si mislim: \u02bdOvde idu ljudi k volom v navuk, osel pako je njihov navu\u010ditel.\u02bc\u201c<\/p>\n

Ali kaj se je za nekoj \u010das dogodilo?<\/p>\n

Pepi\u010d \u0161esnajst let star bil je, tak velik i jak da je za vsako delo bil prikladen, navadno pako hodil je po te\u017ea\u010dkem delu ter si tak slu\u017eil kruh kojega on z materjum svojum verno je deljil. Zaradi svoje pako vljudnosti bil je vsem drag i povoljen.<\/p>\n

Jednu nedelju po poldan sedel je Pepi\u010d jo\u0161\u010de z nekojemi mu\u017emi pred o\u0161tariju, poleg ceste i, nut, do\u0161el je putem ovem \u0161e\u010du\u010d nekoj stari gospon iz vara\u0161a kojega kad bi bil zagledal jeden pijani mu\u017e, zdigne se i ide tomu istomu gosponu naproti ter mrsko kunu\u010d i psuju\u010d silil ga je da bi naj z njim na cesti plesal. To vide\u010di i \u010duju\u010di mu\u017ei koji su z Pepi\u010dem pred o\u0161tarijum sedeli, po\u010deli su se vsi skupa rozgotom smejati, niti jednomu ni do\u0161lo na pamet da bi stranjskoga gospona od ovoga neprili\u010dnoga o\u017eeruha bil obranil, jedini Pepi\u010d sko\u010di se gore i odrine pijanca na stran, pak otpelja gospona k plebanu\u0161u k kojem ravno bil je nakanil iti.<\/p>\n

Za \u010das do\u0161le su dve ko\u010dije pune vsakoja\u010dke gospode. Mu\u017ei kakti k klupjami prikovani ostali su sede\u010d i zijaju\u010d kak da bi njim ku\u010dije z konji skupa vu vusta vleznuti morali. Teda negda domisli se jeden zmed njih i veli: \u201eDe\u010daki, ja ne bi vnogo rekel da to nesu na\u0161a zemeljska gospoda koja se na imanje dopeljala jesu!\u201c Na to se jeden za drugem je pri\u010del stajati, kape iz glave iznimati akoprem obodvoje ko\u010dije vre zdavna mimo pre\u0161le jesu ter malo kaj vre pred grad nesu do\u0161le, onda se za njimi otpravili jesu i iz dalka stoje\u010di, zadebavali su je li ne bi kaj videti ali \u010duti mogli.<\/p>\n

I na jeden put zagledali su vu grad idu\u010dega onoga staroga gospona kojega spreva\u0111al je plebanu\u0161, vuz njega pako i\u0161el je Pepi\u010d. Ov stari gospon bil je njihov zemeljski gospon koj po dokon\u010daneh vi\u0161eletneh taborih povrnul se je na svoja imanja.<\/p>\n

On je vljudnoga Pepi\u010da taki pri sebi zadr\u017eal i opraviv\u0161i ga \u010disto iz nova, na\u010dinil ga je za svojega komornika. Pepi\u010d pako, koj se vsem i vsakomu prilagoditi je znal, po svojoj vljudnosti i postre\u017eljivosti vseh srca sebi nagnjena je v\u010dinil. Ali i njegov gospon vide\u010di njegovu vernost i pridnost, vsu zaufanost svoju vu njega je postavil i imenuval ga je za ravnitela vseh svojeh imanj i kaj vi\u0161e: njegov gospon vu zadnjoj svoje volje odluki zapisal mu je nekuliko stotin penez i jedno celo selo.
\nKesne\u0161e je se Pepi\u010d o\u017eenil i bil je dober gospodar i postal je vu kratekem \u010dasu v celem selu najbogate\u0161i. Ovu sre\u010du ishodila mu je njegova vljudnost i postre\u017eljivost, kaj isto vsem mu\u017eem je bilo znano i zato od onoga \u010dasa priganjali su svu decu k vljudnosti ar mislili su si ako im ne bude hasnela, ne bude im niti \u0161kodela. I budu se kon\u010demar hvalila da znaju po\u0161teno.<\/p>\n

I od vezda, ako se je morebiti jo\u0161\u010de gde koj pro\u0161\u010dak med de\u010daki naha\u0111al, tak su vsi na njega, kak majka Pepi\u010deva, kri\u010dala: \u201eOtkri se, Pepi\u010d!\u201c I kruto vnogo je hasnilo.<\/p>\n

 <\/strong><\/p>\n

Leto po Kristu\u0161evem naro\u0111enju 1521. vu stanovitem Anakonijanske hercegovine selu \u017eiveli su dva kruto siroma\u0161ki tovaru\u0161i koji su jednoga samo sina imali po imenu Feliks. Ov de\u010darec, akoprem osebujno dobre glave je bil, vendar pokehdob su njegvi roditeli zevsema bok\u010dasti bili, moral je namesto \u0161kole z ovcami na pa\u0161u iti.<\/p>\n

Feliksa su njegovi roditeli zmir opominjali da naj bude proti vsem ljudem vlagoden, poslu\u017eljiv i prijatelski. Ostali pako iz sela de\u010daki jesu zametavali siroma\u0161koga Feliksa i bili su proti njemu jako nevljudni.<\/p>\n

Jedno\u010d kada bi Feliks svoju \u010dredu bil \u010duval, do\u0161el je nekoj frater i prosil da bi mu koj zmed njih \u010des \u0161umu put pokazal. I kajti je zlo\u010desto vreme bilo, tak su mu drugi de\u010dki poleg svoje navade nevljudnosti vse jeden za drugem odgovarjali: \u201eJa nejdem.\u201c Jedini Feliks izi\u0161el je van i pozdravil kak se je pristojalo druhovnoga oca ter mu se je ponudil \u010des \u0161umu za vo\u0111u.<\/p>\n

Frater idu\u010di z Feliksom, spoznal je iz pametneh njegoveh odgovorov njegov velik i otprt razum zbog \u010desa njega z sobum je otpeljal v klo\u0161ter ter z privolenjem svojeh roditelov bil je v red prijet.<\/p>\n

Feliks vu klo\u0161tru budu\u010di, vu\u010dil se je marljivo i akoprem \u010des nekuliko let zmed vseh vu klo\u0161tru najvu\u010dene\u0161i je postal, vendar se nigdar ni zvrhu drugeh zvi\u0161aval, nego ostal je zmir jednako ponizen, prijatelski i postre\u0161ljiv zaradi \u010desa njega vsi pre\u0161timavali i radi jesu imali ter zmir iz menj\u0161eh na vek\u0161e \u010dasti podigavan, postavljen je bi\u0161kupom i zadnji\u010d kardinalom. Na pokonec konca, po smrti Gregura XIII. pape, bil je mesto njega dan 24i travna leto 1585. za papu izebran i pod imenom \u0160ikstu\u0161a V (Sixtus V.) ravnal je svetu Kr\u0161\u010dansko-katoli\u010dansku cirkvu z najvek\u0161um mudrostjum i odi\u010denostjum.<\/p>\n

Ovo pripe\u010denje vu\u010di nas ipak kak nam vi\u0161eputi mala kakva prilika najvek\u0161u sre\u010du ishoditi more i kak vljudnost je najosebujne\u0161i na\u010din kojem se vsem ljudem prijetne v\u010diniti moremo.<\/p>\n

Vre pako vljudnost ne stoji samo vu tom ako se \u010dlovek rad otkriva ter gliboko i \u010dedno naklanja, nego navlastito vu tom ako smo proti vsakomu \u010dloveku prijatelski, ako se ne\u010dedneh govorenj habamo ter ako smo vsigdar pripravni bli\u017enjemu na\u0161emu dragovoljno poslu\u017eiti.<\/p>\n

De\u010daki, spomenete se iz Pepi\u010devoga otkrivanja! Vi pako, roditeli, opominjajte va\u0161u decu na vljudnost ter im z dobrum peldum naprvo hodete! (Danica zagrebe\u010dka 1838: 66\u201372)<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>\u010cudnovita pelda de\u010dinske ljubavi<\/em><\/strong><\/p>\n

Nekoj veliki ladavec je stanovitu \u017eenu, koja je druga\u010d dobroga roda bila, zbog nekakve pregre\u0161ke na smrt opsudil i vuze poglavaru zapovedal da se ima prez odvla\u010denja pogubiti. Ovaj hote\u010di se ovoj siroma\u0161ki \u017eeni smiluvati, nakanil je nju raj\u0161i z gladom skon\u010dati pokehdob je ov krvolok \u0161timal da takvu smrt bi leglje bilo podnesti. Ova ista \u017eena je imala k\u010der kojoj je bilo dopu\u0161\u010deno vsaki dan k materi svojoj doha\u0111ati, ni\u0161tarmanje vendar je nju vsigdar prvlje dal marljivo obiskati ne bi li morebiti kakvu hranu za mater pri sebi imala. Kad bi anda vre tuliko dnevov bilo minulo da ona naravskem na\u010dinom od glada bi bila morala poginuti, zeznal je ov krvolok da ona jo\u0161\u010de \u017eive i je pri dobri jakosti. Za\u010dudil se je anda nad takvem retkem pripe\u010denjem. Kajti je pako vendar \u0161timal da je bil od k\u010dere prevkanjen, tak je zapovedal da se na nju bolje pazi ar ona vu tem \u010dasu je kakvu takvu hranu morala dobivati pokehdob to ni mogu\u010de da bi ona prez vsake hrane tak dugo \u017eivela. Kad bi anda primerom ove zapovedi stra\u017eani na k\u010der k materi doha\u0111aju\u010du bili bolje pazili, zapazili su zadnji\u010d da mati kakti malo dete svoju k\u010der cica ar k\u010di kratek \u010das predi je bila porodila. Veliki ladavec kad bi ovo bil za\u010dul, za\u010dudil se je nad tulikum de\u010dinskum ljubavjum. Zatem je zapovedal da se mati k\u010deri za dar tulike de\u010dinske ljubavi prika\u017ee i prosta oditi pu\u0161\u010da. (Danica zagrebe\u010dka 1843: 43)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Hasen vljudnosti \u201eOtkri se, Pepi\u010d!\u201c, znala je re\u010di vdovica Milo\u0161a Sabola svojemu sinu vsigdar kulikogoder puti koj stranjski \u010des selo je preha\u0111al. I Pepi\u010d se je vsakiput otkril ter tak nav\u010dil se je proti vsakomu \u010dloveku, bil on zvi\u0161en ali prost \u010dlovek, vsigdar prijatelen i poslu\u017eljiv biti. Drugi pako mu\u017eeki onoga istoga sela bili su … <\/p>\n

Nastavi \u010ditati “Iz Danice zagrebe\u010dke: Pou\u010dne pripovjesti”<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"guten_post_layout_featured_media_urls":{"full":false,"thumbnail":false,"medium":false,"medium_large":false,"large":false,"1536x1536":false,"2048x2048":false,"guten_post_layout_landscape_large":false,"guten_post_layout_portrait_large":false,"guten_post_layout_square_large":false,"guten_post_layout_landscape":false,"guten_post_layout_portrait":false,"guten_post_layout_square":false,"twentyseventeen-featured-image":false,"twentyseventeen-thumbnail-avatar":false},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/119"}],"collection":[{"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=119"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/119\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":211,"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/119\/revisions\/211"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kristijanovic.jezik.hr\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=119"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}